Težave s suhimi očmi se začnejo brez večjih simptomov, postopno pa slabšajo. Najpogostejše se pacienti pritožujejo na draženje, občutek tujka v očesu, včasih srbenje, v poznejši fazi bolezni na bolečino in močno preobčutljivost na svetlobo (fotofobijo).
Sindrom suhega očesa nastane ali zaradi nezadostnega izločanja solz ali sestava solznega filma ni dovolj kakovostna. Solze so nujno potrebne za mazanje, prehrano, zdravje in optične funkcije sprednje površine očesa ter jasen vid. Poleg tega zmanjšujejo možnost okužbe, izpirajo tujke iz očesa in vzdržujejo površino očesa gladko in čisto. Z vsakim mežikanjem solze prekrijejo površino očesa oz. spojnico in roženico. Presežek solz v očeh steče v majhne drenažne kanale v notranjem kotu očesa in v nosno votlino.Glede na to, da na površini očesa solze ustvarijo tako imenovani solzni film, ki se z vsakim mežikom razporedi po očesu, simptomi suhega očesa se poslabšajo pri nezadostnem mežikanju, npr. pri branju, uporabi računalnika, gledanju televizije ali vožnji.
Simptomi se lahko poslabšajo v vetrovnih in suhih pogojih in zakajenih prostorih, izboljšajo se, ko dežuje in je megleno zaradi visoke vlažnosti zraka.
Sindrom suhega očesa je danes vse pogostejša težava, izražena pri ljudeh, ki nosijo mehke kontaktne leče (okoli 70 % ljudi, ki nosijo mehke kontaktne leče, se žalijo na suhe oči), ki delajo v klimatiziranih prostorih kot tudi osebe, ki preživijo večino svojega časa za računalnikom.
Solze tvorijo žleze v veznici in v kotičkih vek. Solze so sestavljene iz treh plasti: oljnata plast/lipidi, vodna plast in mukoze. Vsak sestavni del služi za zaščito in skrb sprednje površine očesa. Gladka oljnata plast/lipidi preprečuje izsušitev vodne plasti. Zunanja plast lipidov preprečuje izhlapevanje solz in zmanjšuje površinsko napetost (stabilizira solzni film), ki jo izločajo Meibomove žleze. Srednja vodna plast vsebuje lizocim in imunoglobulin A (IgA), ki ju izloča solzna žleza. Funkcija mukozne plasti je, da enakomerno razporedi solze po površini očesa. Notranja plast mucina, ki jo izločajo celice veznice očesa (konjunktiva) in solzna žleza, ima vlogo vlaženja in dodatne stabilizacije solznega filma. Če solze izhlapijo prehitro ali niso razpršene enakomerno po roženici zaradi pomanjkanja kateregakoli od teh treh plasti, se razvijejo simptomi suhega očesa. Najpogostejša oblika suhega očesa je nezadostna količina vodne plasti solz.
Težave s suhimi očmi se začnejo brez večjih simptomov, postopno pa slabšajo. Najpogostejše se pacienti pritožujejo na draženje, občutek tujka v očesu, včasih srbenje, v poznejši fazi bolezni na bolečino in močno preobčutljivost na svetlobo (fotofobijo).
Ko je poškodovana le ena plast solznega filma, pacienti se včasih pritožujejo na povečano produkcijo solz, ki je paradoksno. To se lahko razloži z dejstvom, da pride do povečane produkcije solzne plasti pri nezadostni produkciji ostalih dveh plasti solznega filma.
En nenavaden simptom suhih oči so solze na robovih očesa. To se dogaja kot odgovor na poškodbe na površini očesa. Žal te solze nimajo mastne sestavine, ki je nujna, da oko ohrani svojo vlago. Zaradi tega lahko imate solzne oči, ampak je še vedno prisoten občutek suhega očesa.
dr. Maja Bohač, voditeljica Oddelka za refraktivno kirurgijo