Asimetričen „efekt rdečih oči“ pri odraslih osebah lahko pomeni različne očesne bolezni, od katerih so najpogostejše katarakta (starostna zameglitev naravne očesne leče), bolezni mrežnice ali krvavitev v globini očesa.
Fotografirali ste sliko ponoči ali v slabših svetlobnih pogojih z vključeno bliskavico? Rezultat, ki ga opažate, je, da so vaše oči na posneti fotografiji „rdeče“ kot vampirju? Zakaj se dogaja ta estetski, nezaželena pojava?Pri posnetku fotografije z vključeno bliskavico svetloba v oko pride, preden se zenica lahko zoži, potem se reflektira iz očesne globine in izhaja nazaj čez zenico.
Kamera bo zabeležila takšno svetlobo kot rdečo zenico. Rdečo barvo daje kri oz. rdeče krvne celice, s katerimi je obdarjena ta srednja očesna ovojnica – žilnica, ki skupaj z mrežnico povzema očesno dno.
Čeprav obstajajo različne možnosti, kako se lahko izognemo rdečemu refleksu na slikah ali ga preprosto odstranimo s tehnikami urejanja, kot je “photo shop”, sama slika pa je lahko alarm za resne očesne bolezni.
Pri zbolelih očeh se lahko namesto običajnega, rdečega bleščanja, pojavi belo ali rumeno bleščanje, ki je bolj znano kot medicinski fenomen leukocoria oziroma bela zenica.
Ta pojava nenormalnih refleksov na fotografiji je lahko znak resnih očesnih bolezni, kot so retinoblastom – najpogostejši očesni tumor pri otrocih, kot tudi prirojena katarakta, ali Coatsova bolezen, ki lahko povzroči izgubo vida.
Odsotnost zaželenega, rdečega efekta na enemu očesu pri otrocih je vedno znak za kontrolni obisk oftalmologu.
Asimetričen „efekt rdečih oči“ pri odraslih je lahko znak številnih očesnih bolezni, najpogostejše so pa katarakta (starostna zameglitev naravne očesne leče), bolezni mrežnice ali krvavitev v globini očesa.
Rdeči refleks je pogostejši pri ljudeh s svetlo barvo oči (modra, zelena) zaradi genetski zmanjšane količine temnega pigmenta – melanina. Melanin pri osebah z rjavimi ali črnimi očmi absorbira veliko svetlobe od bliskavice fotoaparata.
Čeprav nas „efekt rdečih oči“ lahko moti pri urejanju fotografij, včasih pa je lahko zelo koristen pri razumevanju razmer in bolezni očesa, ki nam do takrat niso bile znane.
Dr. Mirko Ratković, Oddelek za mrežnico očesne Klinike Svjetlost